Pilotni projekt se izvaja v okviru Javnega razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS: »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam«. V času trajanja pilotnega projekta izvajamo tudi  izobraževanja za strokovne delavce izven sistema vzgoje in izobraževanja, ki se prav tako srečujejo s problematiko avtizma.

Zdravniki, specialisti pediatrije, so večinoma prvi, s katerimi se starši posvetujejo, ko opazijo drugačnosti v razvoju svojega otroka. Avtizem je motnja, ki se izraža na številne načine in močno vpliva na otrokov razvoj a je v zgodnjem otrokovem obdobju dokaj težko prepoznavna.

Raziskave v svetu so pokazale, da je za nadaljnji razvoj otroka z avtizmom bistveno, da so njegovi primanjkljaji odkriti zgodaj in da se mu kar se da zgodaj zagotovijo ustrezne obravnave. Tako smo se v okviru Strokovnega centra za avtizem odločili prav pediatrom na primarni ravni zdravstvenega varstva – torej tistim, ki se srečujete z otroci tudi v sklopu preventivnih programov – ponuditi možnost izobraževanja na temo – Zgodnja prepoznava avtizma.

Izobraževanje z isto vsebino se bo izvedlo v treh različnih regijah – Štajerska, Ljubljana oz. Osrednjeslovenska regija in Primorska.

Zdravnike – specialiste pediatrije iz Ljubljanske, Gorenjske in Dolenjske regije vabimo, da se udeležite izobraževanja   » Zgodnja prepoznava avtizma«, ki bo :

V petek, 18. 01. 2019 ob 9.00 uri v dvorani KRKE d.o.o, Dunajska 65, Ljubljana

PROGRAM IZOBRAŽEVANJA:

 8.45 – 9.00 PRIJAVA

9.00 – 9. 15 Pozdrav udeležencem in predstavitev pilotnega projekta

9.15 – 10.30 Zgodnji znaki avtizma, pomen zgodnje diagnostike in zgodnje obravnave

Nataša Potočnik Dajčman, dr. med, spec. psih., spec. otr. in mlad. psih. in psihoterapevtka

10.30 – 11.00 ODMOR

11.00 – 12.15 Obravnave otrok z avtizmom

mag. Eva Žiberna, univ. dipl. psih.

12.15 – 13.30 Oblike pomoči otrokom z avtizmom v vzgoji in izobraževanju

Alenka Werdonig, dipl. psih.

13.30 –  14.00 RAZPRAVA

Udeležba na izobraževanju je brezplačna.

Rok prijave: 10. 01. 2019

PRIJAVA

Konferenca v organizaciji Strokovnega centra za avtizem

11. april 2018

PROGRAM

8.00 – 9.00 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV – predprostor Velike dvorane Narodnega doma

VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA

 9.00 Uvodni pozdravi in nagovori

 9.30 – 11.30

1. Alenka Werdonig: Moč povezovanja
2. Jerneja Terčon: Izjemnosti oseb z motnjami avtističnega spektra
3. Simona Rogič Ožek: Personalizacija podpore pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki z avtističnimi motnjami
4. Ines Kokalj: Socialna izključenost na področju avtizma
5. Eva Tekavčič: Predstavitev delovanja podporne skupine za starše otrok z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
6. Marta Macedoni Lukšič: Stopenjska diagnostična obravnava otrok z avtizmom
7. Nataša Potočnik Dajčman: Pedopsihiatrična obravnava otrok in mladostnikov z avtizmom po zaključeni diagnostiki
8. Natalija Vovk Ornik: Otroci z avtističnimi motnjami v procesu usmerjanja
9. Aleksandra Jeličič: Prepoznava in obravnava avtizma v obdobju mladostništva in odrasle dobe
10. Janja Kranjc: Odrasli s SAM – kje smo in kam želimo?

11.30 – 12.00  ODMOR  

14.00 – 15.00 ODMOR 

17.00 – 17. 10 ODMOR

 VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA

 17. 10 – 18. 00

1. Mojca Mihelčič: Otrok z motnjo avtističnega spektra – starševski nasveti za preživetje
2. Aljaž Koželj: Kako naprej? – Osebna izkušnja z avtizmom
3. Inge Zorec, Patricija Lovišček, Barbara Žnidarko:  Potrebe  staršev, otrok in mladostnikov s SAM in podpora družinam
4. Nevenka Nakrst: Pomoč mladostnikom in odraslim z MAS: včeraj, danes jutri

Zaključni nagovor: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic

Pridržujemo si pravico do manjših sprememb v programu.

Zaradi izredno velikega zanimanja za konferenco so vse razpoložljive kapacitete že zasedene in prijave na konferenco niso več možne. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Osebe z avtizmom, ki so vključene v inkluzivno izobraževanje, so v neprestanem stiku s svojimi nevrotipičnimi vrstniki. V izobraževalnem okolju imajo navadno precej individualne podpore s strani odraslih, pogosto pa pozabljamo na podporo, ki jim jo lahko dajejo tudi njihovi vrstniki.

Podpora s pomočjo vrstnikov (angl. Peer – Mediated Support Interventions) je skupek različnih intervencij, ki se v okviru inkluzivnega izobraževanja uporabljajo tudi za osebe z avtizmom ter so dokazano učinkovite. Preko vrstniške podpore in interakcij z vrstniki lahko osebe z avtizmom razvijajo veščine socialne komunikacije in jezik, se učijo akademskih in funkcionalnih življenjskih veščin, pridobijo emocionalno podporo, tvorijo prijateljske vezi ter bolj aktivno sodelujejo pri življenju v vrtcu, šoli, dijaškem domu ipd. Odnosi, ki se ob tem vzpostavljajo, jim pomagajo tudi pri razvijanju občutka pripadnosti, spodbujajo neodvisnost, povečajo interes za učenje ter doprinesejo k boljšemu splošnemu počutju in zadovoljstvu. Vrstniki, ki podpirajo osebe z avtizmom, povečajo svojo toleranco, razumevanje in zavedanje o drugačnosti. Počutijo se koristne in zadovoljne, da lahko pomagajo drugim.

Intervencije podpore s pomočjo vrstnikov vključujejo opolnomočenje enega ali več nevrotipičnih vrstnikov, da osebi z avtizmom nudijo kontinuirano podporo pri socializaciji in/ali učenju v naravnem okolju. Izbrane vrstnike poučujejo in vodijo specialni pedagogi (oz. izvajalci dodatne strokovne pomoči), učitelji, spremljevalci oseb z avtizmom ter drugo pedagoško osebje. Sprva je vključenost odraslih intenzivnejša, kasneje pa le-ti postopoma umikajo svojo pomoč. V skupino omenjenih intervencij uvrščamo: neposredno poučevanje vrstnikov in osebe z AM, podporo vrstnikov, socialne mreže vrstnikov, tutorstvo, kooperativne učne skupine.

Podpora vrstnikov pri socializaciji

Vrstniki lahko osebam z avtizmom pomagajo razvijati socialne veščine in socialno komunikacijo. Ob vrstnikih se lahko učijo vzpostavljanja stikov in komunikacije z drugimi (recimo vsebin in načinov pogovarjanja z različnimi osebami, igre in različnih načinov druženja z drugimi); tolmačijo vedenja drugih v različnih situacijah (prepoznavanje čustev, krepljenje teorije uma ipd.) in krepijo socialno prilagojena vedenja (recimo deljenje z drugimi, čakanje na vrsto). Vrstniki lahko pri tem nastopajo kot model, osebi z avtizmom pa lahko dajejo tudi neposredna navodila, kako naj se vede v določenih situacijah.

Podpora vrstnikov pri učenju

Vrstniki so lahko tudi pomembna opora med samim učnim procesom. Osebi z avtizmom lahko ponovijo, pretolmačijo ali vizualno ponazorijo učiteljeva navodila, pomagajo ji pri usmerjanju pozornosti in vzdrževanju koncentracije ter tako boljšemu sledenju pouku. Krepijo lahko tudi motivacijo za učenje, nudijo povratno informacijo o opravljenem učnem delu, pomagajo pri organizaciji dela in učenja ter so model pri opravljanju učnih nalog.

Intervencije podpore vrstnikov načrtujemo tako, da:

1. Izberemo primerne vrstnike ter osebe z avtizmom, ki bi jim ta podpora koristila. Vrstnike običajno izbere oseba, ki osebo z avtizmom in njene vrstnike dobro pozna. Pomaga si lahko z naslednjimi kriteriji:

• vrstniki so podobne starosti in imajo podobne interese kot oseba z avtizmom;
• so motivirani in si želijo podpreti osebo z avtizmom (lahko izberemo tiste, ki se za to pomoč prostovoljno javijo ali pa že imajo izkušnje s prostovoljstvom);
• so spretni v komunikaciji in imajo dobre socialne veščine;
• so zanesljivi (npr. iz šole ne izostajajo preveč) in dostopni (npr. imajo podoben urnik kot oseba z avtizmom), saj je predvidljivost in stalnost za osebe z avtizmom zelo pomembna;
• bolje je, če izberemo vrstnike istega spola in tiste, ki živijo v bližini osebe z avtizmom, ker s tem omogočimo tudi stike izven šole;
• običajno izberemo in usposobimo več vrstnikov, da preprečimo izgorelost in odvisnost od podpore, vendar le tolikšno število, kot je za osebo z avtizmom obvladljivo;
• pri izbiri vrstnikov upoštevamo tudi želje in mnenje osebe z avtizmom, ki bo deležna te podpore.

Za izvajanje vrstniške podpore potrebujemo soglasje staršev vseh vpletenih otrok in mladostnikov. Pri izbiri osebe z avtizmom, ki bo prejemala vrstniško podporo, upoštevamo, da so te intervencije manj primerne za osebe z avtizmom, ki so socialno zelo anksiozne in odklanjajo družbo.

2. Izvedemo usposabljanje vrstnikov.

Da se vrstniki čim bolje privadijo in znajdejo v svoji novi vlogi, jih moramo naučiti nekaterih strategij interakcij z osebami z avtizmom. Najprej je dobro, da jih poučimo o različnosti in kako se ljudje nanjo odzivamo. Podrobneje jim predstavimo avtizem in načine odzivanja oseb z avtizmom ter odpravimo morebitna napačna prepričanja, ki so si jih ustvarili o značilnostih oseb z avtizmom. Informiramo jih o močnih in šibkih področjih njihovega vrstnika z avtizmom ter o izzivih, s katerimi se sooča. Predstavimo jim tudi cilje njihove podpore (kaj bo oseba z avtizmom s tem pridobila in kaj bodo pridobili oni).

Ko bolje razumejo svojega vrstnika z avtizmom, določimo konkretnejše cilje njihove podpore ter jih naučimo specifičnih strategij, kako naj se nanj odzivajo in ga vzpodbujajo. Lahko jih učimo npr. naslednje:

• Kako pridobiti in usmerjati pozornost vrstnika z avtizmom?
• Na kakšen način komunicirati z vrstnikom z avtizmom, da jih bo razumel?
• Kako se ustrezno odzivati na neprimerno vedenje vrstnika z avtizmom?
• Kako povečati njegovo motivacijo?
• Kako biti ustrezen model za učenje določenih veščin (npr. igre, sodelovanja, pogovarjanja z drugimi)?
• Na kakšen način mu pomagati, da bo bolj organiziran?
• Kako krepiti socialno primerna vedenja?

Teh strategij jih lahko učimo v manjših skupinah preko razlage, diskusije, učenja z modelom in igre vlog.

3. Načrtovane aktivnosti izvajamo v skupini ali v razredu.

Na začetku je dobro, da vrstniki in oseba z avtizmom sodelujejo v krajših učnih priložnostih (recimo 15 minut na dan), ki so strukturirane. Izberemo aktivnosti, ki so zanimive tako za osebo z avtizmom kot tudi za vrstnike (npr. določeno družabno igro, gibalno aktivnost). V začetnih fazah vse vpletene intenzivno vodimo in usmerjamo. Kasneje lahko te interakcije prenesemo v bolj naravno oz. manj strukturirano okolje (npr. šolske odmore in malico), pa tudi v čas med poukom in na šolske dneve dejavnosti. Strokovni delavci naj načrtujejo tudi redna srečanja z vrstniki, na katerih skupaj evalvirajo doseganje ciljev ter razrešijo morebitne izzive, stiske ali dileme. Neprestano krepimo ustrezne vrstniške interakcije (s pohvalo, s pismom staršem, z organizacijo prijetnih aktivnosti ipd.). Pohvalimo in krepimo tudi ustrezno vedenje osebe z avtizmom (npr. ko ustrezno uporabi naučeno veščino).

4. Postopoma manjšamo strukturo in umikamo pomoč odraslih oseb.

Odrasla oseba sprva pripravlja materiale in učne pripomočke, določa vloge in sodelujoče načrtuje aktivnosti in cilje ter celo aktivno sodeluje v vrstniških interakcijah. Ko so vrstniki in oseba z avtizmom v interakcijah dovolj sproščeni in suvereni, odrasli postopoma umika svojo vključenost. Še vedno lahko svetuje, daje iztočnice, komentira določene dogodke, vendar se vzdržuje aktivne udeležbe v vrstniških interakcijah. Na koncu odrasla oseba nastopa le kot t. i. »baza sigurnosti«, kjer je na voljo za vprašanja in podporo po potrebi. Tudi ko nastopa le v tej vlogi, pa naj ne pozabi na občasno nagrajevanje ustreznih vrstniških interakcij.

Viri:

Jurišič, B. D. (2016). Otroci z avtizmom – priročnik za učitelje in starše. Ljubljana: Izobraževalni center Pika, Center Janeza Levca.

Prelock, P. A. in McCauley, R. J. (2012). Treatement of Autism Spectrum Disorders. Evidence-Based Intervention Strategies for Communication and Social Interactions. Baltomore, Maryland: Paul H. Brookes Publishing Co., Inc.

Peer-Based Intervention and Autism Spectrum Disorders. Tips and Resources for Teachers. Vanderbilt Kennedy Center. Pridobljeno 15. 2. 2018 s http://vkc.mc.vanderbilt.edu/assets/files/tipsheets/peerinterventionasdtips.pdf.

»English is my 2^nd language. Autism is my first,« Dani Bowman

»Angleščina je moj drugi jezik. Avtizem je moj prvi.« Dani Bowman

Razumevanje jezika je pri otroku predpogoj za razvoj govorjenega jezika. Če otrok govora ljudi v okolju ne razume, tudi govoril ne bo ustrezno. Težave in motnje razumevanja jezika ne spadajo med kriterije za diagnosticiranje avtizma, toda vsi ljudje z avtizmom slabše razumejo tako govorjeni jezik kot nebesede znake  (ton glasu, glasnost, hitrost govora, mimika, kretnje, drža telesa) v primerjavi z enako starimi nevrotipičnimi ljudmi.

Raziskovalci še vedno skušajo ugotoviti, kdaj in na kakšen način otroci začenjajo razumeti jezik. Znano je, da so za razvoj razumevanja jezika pomembni trije dejavniki:

• Zaznavanje govora. Da bi otrok usvojil jezik okolja, mora biti pozoren na besede – razviti mora veščino poslušanja govora. Že novorojenčki so izjemno pozorni na glasove, ki sestavljajo govor. Pri otroku z avtizmom pa so v povprečju opazili manjšo osredotočenost tako na glasove govora kot na govor kot celoto. Zmanjšana sposobnost poslušanja govora lahko prispeva k razvoju težav pri usvajanju razumevanja jezika.
• Usvajanje pomena v socialnih situacijah. Otrok mora razumeti, da imajo besede pomen in jih uporabljamo za izmenjavo informacij, misli, izražanje čustev in vzdrževanje socialnega odnosa. Dojenček že zgodaj opazuje, posnema in interpretira izraz na obrazu starša in ljudi, ki zanj skrbijo. Dojenčka z avtizmom obrazi in prigovarjanje ne pritegnejo v enaki meri.
• Razumevanje simbolne dejavnosti. Otrok se že zgodaj uči uporabe simbolov v vsakdanjem življenju. Že majhen otrok uporabi nek predmet na simboličen način, npr. se pretvarja, da je banana telefon. Pri otroku avtizmom se simbolna igra pojavi kasneje in je manj pogosta.

Ti trije dejavniki – zaznavanje govora, ustvarjanje pomena v socialnih situacijah in razumevanje simbolne dejavnosti – so najpomembnejši pri razvoju razumevanja jezika. Obravnava pri majhnih otrocih z avtizmom je osredotočena na razvoj sposobnosti pozornega poslušanja govora, spodbujanje opazovanja ljudi in izboljšanje veščin posnemanja, saj tako spodbujamo razvoj veščin, ki so potrebne za razumevanje govora in jezika. Nekatere otroke z avtizmom, ki ne govorijo, učimo simbolne komunikacije, kot je uporaba znakovnega jezika ali slikovnih simbolov, saj se na ta način spodbuja kasnejša uporaba besedne komunikacije.

Vsi otroci se najprej naučijo povezovati besede, ki jih slišijo, s situacijo, v kateri se pojavijo.

Primer: Družina se odpravlja ven. Oče reče: »Obuj se.« in pokaže na čevlje. Otrok poveže izgovorjeno besedo s predmetom (čevlji) in situacijo (odhod). V začetku ni nujno, da otrok razume očetove besede. Ker pa se situacija in besede pogosto pojavljajo skupaj, se sčasoma nauči razumeti tudi besede brez situacije.

Otrok z avtizmom je načeloma bolj pozoren na vizualne znake kot na govor, zato se pri nekaterih otrocih te povezave ustvarjajo bolj počasi ali na specifičen način.

Primer: Otrok je navajen, da mu nekdo od domačih izroči pižamo, ko je čas za spanje in jo mora obleči. Ko nekoč z mamo zlagata perilo, mu ta izroči pižamo in reče: »Pospravi v omaro.« Otrok, ki slabo posluša in ne razume besed, razume pa situacijo, bo morda začel pižamo oblačiti.

Da bi otrok razumel, kaj pomenijo besede, mora neko besedo večkrat slišati in jo povezati z več različnimi predmeti iste vrste. Da bi razumel besedo pes, jo mora slišati v povezavi z več različnimi psi, da bi vedel, da to ne pomeni samo npr. sosedovega psa, temveč vse predstavnike te vrste, tako žive živali kot igrače, slike, psa v risanki ipd. Otrok z avtizmom včasih ta proces generalizacije pomena besed težje usvaja in je zanj denimo beseda žlica povezana samo z žlico, s katero je sam. Zaradi slabe slušne pozornosti in povezovanja besed s pomenom se marsikateri otrok slabo odziva, ko ga pokličemo po imenu.

Otrok z avtizmom pogosto ustvari svoje interpretacije besed in lahko razvije svojstveno sklepanje na pomen besed.

Primer: Otrok ne pozna besede zgradba, pozna pa besedo zgrabiti, zato sklepa, da zgradba pomeni nekaj, kar je nekdo zgrabil.

Otrok z avtizmom ima pogosto težave z razumevanjem skupnih pojmov, sopomenk in nadpomenk.

Primer: Otrok se nauči, da je avto vozilo. Morda bo razumel, da je vozilo tudi avtobus, težko pa mu bo sprejeti, da je vozilo tudi vlak ali ladja.

Lahko se zgodi, da si otrok z avtizmom pomen neke besede interpretira čisto po svoje. Ko usvoji pomen neke besede, bo težko razumel, da ima ta beseda še kakšen drug pomen.

Primer: Beseda prst pomeni del roke in bo težko sprejel, da lahko pomeni tudi zemljo.

Težave ima lahko tudi z razumevanjem dvojne negacije.

Primer: Ko hočemo za nekoga reči, da je pameten, včasih rečemo: “On ni neumen.” Tovrstne povedi so za otroka lahko težke.

Ko otrok razume pomen posameznih besed, začne povezovati pomene dveh in več besed v povedi. Tudi na tem področju ima lahko otrok z avtizmom težave. Pri poslušanju ustnega navodila se včasih osredotoči samo na eno besedo (ki je lahko ključna ali pa tudi ne), na pomen celotnega sporočila pa sklepa na podlagi svojih izkušenj.

Primer: Oče reče: »Prinesi igrače.« Otrok, ki je navajen, da je navodilo z igračami povezano s pospravljanjem, bo morda začel igrače pospravljati.

Pri nekaterih otrocih z avtizmom je učenje razumevanja govorjenega jezika zelo upočasnjeno in terja veliko truda, ponavljanja ter sistematičnega učenja, pri drugih pa je ta razvoj bistveno hitrejši in podoben razvoju razumevanja jezika pri nevrotipičnih otrocih. Kljub temu so pri vseh ljudeh z avtizmom prisotne nekatere posebnosti pri razumevanju.

Človek z avtizmom pogosto slišane informacije interpretira dobesedno in konkretno. To pomeni, da ima težave z razumevanjem prenesenih pomenov, besednih figur, šal in dovtipov ter besed, ki imajo več pomenov.

Primer: Otrok je nek dan nadpovprečno uspešen v nekem športnem udejstvovanju in trener mu navdušeno reče: »Kaj pa si ti jedel danes?« Otrok odgovori: »Ovsene kosmiče,« saj ne razume prenesenega pomena.

Zaradi dobesednega razumevanja jezika otrok včasih ne razume vprašanj, ki jih uporabljamo namesto direktnih navodil.

Primer: Učitelja moti, da otrok med poukom neprestano zlaga pisala v peresnici, zato mu reče: »Bi lahko prenehal zlagati barvice?« Otrok odgovori: »Ne,« saj razume povedano kot vprašanje in ne kot navodilo oziroma ukaz.

Veliko otrok z avtizmom ima težave z razumevanjem bolj abstraktnih besednih vrst, npr. zaimkov, vprašalnic, predlogov in prislovov.

Primer: Brat se igra s sestro z avtizmom. Med igro se polomi igračka in brat reče: »Odnesi jo v koš.« Sestrica razume besedi odnesi in koš, ne ve pa, na kaj se nanaša beseda jo, zato ne ve, kaj mora storiti, razen če ji brat pomena dodatno ne pojasni s kazanjem ali izročanjem igrače.

Med abstraktne besedne vrste spadajo tudi besede, ki vsebujejo časovne oznake (npr. včeraj, kasneje, vedno), položaj (npr. spredaj, med, nad) in matematične koncepte (npr. več, odštej, enako, zadnji).

Primer: Matematična besedilna naloga, ki vsebuje vprašanje: »Kdo je bil najhitrejši in kdo je prišel zadnji?«, je lahko za otroka z avtizmom zelo težka.

Primer: Otrok sprašuje babico, kdaj bo prišla mama. Babica je trenutno na telefonu in reče: »Kasneje ti bom povedala.« Otrok še naprej sprašuje, saj mu beseda kasneje, ne pomeni ničesar.

Otrok z avtizmom ima lahko težave z razumevanjem abstraktnih ali daljših in kompleksnih povedi, npr. dvojnih in trojnih navodil, saj težko združuje in poveže več podatkov.

Primer: Vzgojiteljica reče otrokom: »Najprej bomo dokončali risbe, nato gremo na dvorišče.« Otrok, ki je pozoren samo na zadnji del povedi, se bo takoj odpravil proti garderobi.

Zaradi posebnosti v razumevanju včasih otroka z avtizmom težko vzgajamo z besedami, vsaj ne na takšen način kot ga uporabljamo pri nevrotipičnih otrocih.

Primer: Otrok si želi družbe in komunikacije z vrstniki, vendar je pri vzpostavljanju stikov nespreten. Sošolcem nagaja, jim jemlje stvari, se jih pretirano dotika ipd. Učitelj ga želi opozoriti, da je njegovo vedenje neprimerno in mu reče: »Ali si ne želiš, da bi te sošolci sprejeli?« S tem skuša povedati, da ga s takim ravnanjem sošolci ne bodo pozitivno sprejeli. Otrok takega vprašanja ne razume v istem smislu kot učitelj.

Otrok z avtizmom pogosto težko združuje informacije, ki jih prejme preko vida, s tistimi, ki jih prejme slušno. Če naša nebesedna govorica (izraz na obrazu, mimika, položaj in drža telesa, kretnje) ni v skladu z besedami, otrok težko dojame, kaj mu sporočamo. Z neskladjem med telesno govorico in besedami izražamo sarkazem, ki ga v vsakdanji komunikaciji precej pogosto uporabljamo.

Primer: Z otrokovim dejanjem nismo preveč zadovoljni. To nezadovoljstvo ali jezo denimo izrazimo z nejevoljnim izrazom obraza, prekrižanimi rokami na prsih in jeznim tonom glasu, ko mu rečemo: »Lepo si to naredil!« Otrok bo postal zmeden ali pa bo celo menil, da smo ga dejansko pohvalili.

Ostale posebnosti pri razumevanju jezika

Otrokovo razumevanje jezika je lahko zelo variabilno. Včasih smo prav presenečeni, kako zapletene stvari razume. Dogaja se, da razume nekaj, kar povemo mimogrede ali sliši naš pogovor z nekom, medtem ko se igra v drugi sobi. Drugič mu skušamo dopovedati nekaj povsem preprostega, pa so njegove reakcije povsem v nasprotju z našimi pričakovanji. Razlogov za takšna nihanja je več: otrok je morda miselno okupiran z drugo temo ali so njegova pričakovanja glede povedanega tako močna, da se ne more »odlepiti« od njih ali pa ni dovolj osredotočen na poslušanje.

Ljudje z avtizmom težko sprejmejo in razumejo, da imajo drugi ljudje svoje misli, namere, potrebe, želje in prepričanja, ki se razlikujejo od njihovih. Tudi ta posebnost vpliva na razumevanje jezika, saj se človek z avtizmom težko vživi v notranji svet druge osebe in slabše razume njegova stališča (slabše razvita teorija uma). Poleg tega je otroku z avtizmom ljuba rutina, tj. kadar se stvari odvijajo na vedno enak način. Govor ljudi v okolju ni rutinski in se neprestano spreminja. Čeprav sogovorec morda uporabi besedo, ki jo je slišal že večkrat npr. prinesi, jo bo uporabil v različnih okoliščinah, z različnimi predmeti, z nekoliko drugačnim tonom glasu. Vse to lahko vpliva na težave pri razvoju razumevanja te besede.

Specifičnosti ljudi z avtizmom pri sprejemanju jezika

Za nevrotipične otroke je značilno, da lažje pomnijo besedno podane vsebine, če jih razumejo. Nekateri otroci z avtizmom pa zlahka pomnijo in reproducirajo (ponovijo) podatke, ki jih ne razumejo, npr. nekatere fraze, ki jih slišijo na televiziji, denimo v reklamah.

Nekateri ljudje z avtizmom sporočajo, da govorjene besede doživljajo kot slike, barve ali oblike.

Nekateri lažje poslušajo in razumejo govor sogovorca, če ga ne gledajo v obraz. Gibanje oči, obraza, ustnic, premikanje glave in las motijo poslušanje, zato se bo človek z avtizmom morda osredotočil na opazovanje obraza in preslišal, kaj je sogovorec povedal.

Na splošno jih poleg tega pri poslušanju lahko zmoti hrup v ozadju (celo zvoki, ki jih mi slabo slišimo ali sploh ne slišimo), vročina ali mraz, svetloba, slabo počutje, določen vonj ipd.

Splošna priporočila za lažje sporazumevanje z otrokom z avtizmom, ki slabše razume jezik

• Besedne informacije skrbno dozirajte. Če otrok razume posamezne besede, komunicirajte z njim tako, da uporabljate samo posamezne ključne besede. Če otrok razume kratke povedi, uporabljajte kratke povedi, med vsako pa naredite kratek premor, da bo otrok prejeto informacijo lahko obdelal in se znova pripravil na poslušanje.
• Če otrok slabo razume govor, uporabite vizualne pripomočke za dodatno pojasnitev (slike, predmete, zapisane besede ipd.).
• Če se otrok slabo odziva na navodilo ali vprašanje, poskusite po postavljenem vprašanju ali navodilu malce počakati, namesto da ga ponavljate. Navodilo ponovite, če se otrok po določenem času še vedno ne odzove, ali pa dodajte kakšno vizualno pomoč.
• Preden začnete govoriti, otroka opozorite, da mu boste nekaj povedati. To storite tako, da si pridobite njegovo pozornost: pokličite ga po imenu, se ga dotaknite (a pazljivo z dotikanjem, če je otrok senzorično preobčutljiv na dotik), obrnite se k njemu in postavite svoj obraz v višino njegovega ipd.
• Za dodatno pojasnitev svojih besed – sploh pri mlajših otrocih – uporabite poudarjen ritem, tempo, melodijo ali poudarke. Poudarite ključno besedo, čustveno obarvajte poved z bogatim melodičnim vzorcem, poudarite ritem besed, spremenite barvo ali višino glasu.
• Opazujte otroka in ugotovite, katere od zgoraj naštetih posebnosti mu povzročajo težave pri razumevanju in se jih v govoru izogibajte, če želite, da komunikacija z njim poteka učinkovito.
• Vedno preverite, ali je ustrezno razumel povedano.

Literatura

Watson LR. (2001). Issues in early comprehension development of children with autism. Schopler VE, Yirmiya N, Shulman C in Marcus L. (Eds.). The research basis of autism intervention (str. 135-150). New York: Kluwer Academic/Plenum Publishers.

Rhea P, Klin A in Cohen D. (2005). Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1, Third Edition.  John Wiley & Sons.

Bogdashina O. (2004). Communication Issues in Autism and Asperger Syndrome. Jessica Kingsley Publishers Ltd.

…da so med osebami z avtizmom tudi t.i. savanti? Savant je oseba, ki ima eno ali več intelektualnih sposobnosti  razvito zelo visoko oz. drugače. Na drugih področjih pogosto izkazujejo zaostanek. Daniel Tammet je oseba z visokofunkcionalnim avtizmom in izrednimi matematičnimi in jezikovnimi sposobnostmi. Drugače kot druge osebe – savanti, Daniel Tammet zmore opisati svoje miselne procese. Eno takšnih pričevanj si lahko ogledate na tej povezavi.

…da v okviru Kulturnega društva DO RE MI iz Bleda deluje skupina Čudoviti um? Štirje fantje z avtizmom so pod vodstvom mentorice Nuše Piber pripravili predstavo Fantom iz opere v klavirski izvedbi, s katero nastopajo v Sloveniji in tujini. Predstavo si lahko ogledate tudi na tej povezavi.

…da je Temple Grandin ena prvih oseb z avtizmom, ki je javno predstavila svoje izkušnje? Ogledate si lahko film o njej in spremljate njeno spletno stran.

…da Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana vsako leto organizira Poletni tabor inovativnih tehnologij? Delavnice na taboru so namenjene različnim starostnim skupinam učencev od 5. razreda osnovne šole do dijakov 3. letnika srednje šole. V letu 2017 so prvič organizirali tudi poletni tabor inovativnih tehnologij za otroke z aspergergerjevim sindromom. Članek o tem lahko preberete tukaj.

…..da je od 28. 09. 2017 do 04. 10. 2017 v Vancouverju v Kanadi potekal že 8. Svetovni festival avtizma? Na njem so se predstavile osebe  z avtizmom iz vsega sveta s svojimi dosežki na različnih področjih umetnosti, tehnologije, mode, športa, multimedije ipd.

Naslednji Svetovni festival avtizma bo leta 2019.

…da so v svetu delovne organizacije, ki zaposlujejo pretežno osebe z avtizmom? Na povezavi si lahko ogledate primer iz Belgije.

…da v Sloveniji izhaja spletna revija VOX ALIA?  Ustvarjajo jo odrasli ljudje z Aspergerjevim sindromom, pod mentorstvom urednice Nevenke Nakrst. Revija izhaja od leta 2011. Revije lahko prelistate na tej povezavi.

Želim si, da se v letu 2018 vsakemu uresniči vsaj ena tiha želja.

Strokovni delavec/-ka, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želim si, da bi imel moj otrok dobre pogoje za samostojno življenje po 18. letu.

Starš oziroma skrbnik osebe z avtizmom.

Želim si, da bi bila deležna boljše obravnave in, da bi kot osebe z avtizmom imeli več pravic, kot jih imamo zdaj.

Oseba z avtizmom

Želim si več ljudi s posluhom za osebe z avtizmom.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/ ami z avtizmom in ga zanima področje avtizma

Želim si, da bi imela »podnapise« ali čarobna očala, ki bi mi pomagali pri »videnju« v tem  čarobnem svetu.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želim si, da bi bili uči načrti razbremenjeni balasta in bi se vse otroke učilo stvari, ki so pomembne za življenje. Da družba ne bi bila tako storilnostno naravnana in bi bil tempo tak, da bi mu lahko sledili tudi drugačni otroci.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želim si, da bi imeli več logopedov s specifičnimi znanji o avtizmu.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želimo si, da bi vsi strokovni delavci v šoli imeli možnost spoznati potrebe učencev z avtizmom, še preden jih pričnejo učiti oz. se na kakršenkoli način srečevati z njimi tudi pri drugih dejavnostih.

Strokovni delavci osnovne šole

Želimo si, da bi imeli učenci pomoč s stalnim (in ne začasnim) spremljevalcem, saj ti učenci težko sprejemajo spremembe. Tako bi imeli nekoga, ki je v šoli stalno ob njem in mu nudi oporo, ko zaide v »težave«. To delovno mesto naj bo zakonsko urejeno, ne pa da se mora šola znajti kakor se ve in zna oz. kakor ima kdo v okolju posluh za to.

Strokovni delavci osnovne šole

Želim si, da bi bilo bolje poskrbljeno za zaposljivost odraslih z avtizmom (svetovanje, pomoč pri iskanju zaposlitve). Hčerka je uspešno zaključila srednjo šolo, zaposlitve ne dobi.

Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi lahko vsi odrasli z avtizmom živeli polno življenje.

Prijatelj oz. znanec osebe z avtizmom.

Želim si boljšo osveščenost glede avtizma v Sloveniji, več strokovnih izobraževanj za starše in strokovne delavce ter pravične obravnave in pravico do terapij, ki niso samoplačniške.

Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bo moj otrok z avtizmom v življenju pri težavah vedno našel ljudi, ki ga bodo znali razumeti in mu bodo pripravljeni pomagati v stiski.

Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi imeli otroci z avtizmom več pravic. Da bi imeli enakovredne pogoje v vrtcih in šolah.

Prijatelj oz. znanec osebe z avtizmom in strokovni delavec, ki ga zanima področje avtizma

Želim si, da bi celotna družba cenila in spoštovala ljudi z avtizmom in ne kljub avtizmu, temveč ravno zaradi njega.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom in ga zanima področje avtizma

Želim si, da bi drugi vedeli, kaj je Aspergerjev sindrom in me ne bi imeli za nevzgojenega in razvajenega.

Oseba z avtizmom

Želim si, da bi se v naši državi zavedli, da otroci z avtizmom odrastejo v odrasle z avtizmom.

Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi se seznanila z različnimi oblikami in stopnjami avtistične motnje, da bi znala prepoznati zgodnje znake avtizma pri otroku.

Strokovna delavka, ki dela z osebo/-ami z avtizmom in jo zanima področje avtizma

Želim si postati rudar.

Oseba z avtizmom

Želim si, da bi ljudje zaznali pomembnost in vrednost vsakega človeka.

Strokovni delavec, ki ga zanima področje avtizma.

Želim si, da bi bilo za mojega otroka dobro poskrbljeno, ko mene več ne bo.

Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi otroka s SAM razumela in mu znala pomagati v vključevanju v skupino.

Spremljevalka oseb/-e z avtizmom.

Želim si, da bi me ljudje bolje razumeli, predvsem pa si dali priložnost, da me spoznajo in me ne bi sodili po tem, da imam avtizem, ampak po tem, kar jaz sem.

Oseba z avtizmom

Želim si, da bi bili vsi učitelji, ki delajo z otroci z avtizmom, sposobni empatije in razumevanja teh otrok, saj lahko le na ta način pomagajo otrokom, da razvijejo svoje potenciale.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom.

Želim si, da ljudje v Sloveniji ne bi v meni videli samo avtizma (AS) in bi mi večkrat dali priložnost pokazati, kdo sem.

Oseba z avtizmom

Želim si, da nas ljudje na cesti ne bi gledali, kot da imamo razvajenega otroka, ko nastopi krizna situacija.

Starš oz. skrbnik otroka z avtizmom.

Želim si, da bi v šoli znali pomiriti otroka, ko je v afektu, z mirnimi besedami, s stiskom.

Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi strokovni delavci pomagali staršem pri sprejemanju otrokovih posebnosti. Da diagnoza ne bi bila le stigma, temveč bi doprinesla k podpori otroku in njegovi družini.

Strokovni delavec, ki dela z osebo/ -ami z avtizmom.

Želim si, da bi imeli krovni zakon o avtizmu ali ustrezne posamezne zakone, ki bi zajeli celostno populacijo (kot npr. v Veliki Britaniji) in ne le otroke do šestega leta starosti (kot npr. v Romuniji).

Oseba z avtizmom

Želim si, da nas ne bi gledali kot čudne, ker ne znamo (ne zmoremo) pogledati v oči, ko se pogovarjamo.

Oseba z avtizmom

Želimo si, da bi v času izvajanja projekta oblikovali dober model podpore pri obravnavi oseb z avtizmom in da bi država nato nemudoma ustvarila pogoje, s katerimi bo zagotovila, da bo imela vsaka oseba z avtizmom možnost za takšno obravnavo in podporo, kot jo potrebuje in ko jo potrebuje.

Strokovne delavke  Strokovnega centra za avtizem

Prvo obvestilo

je pilotni projekt v okviru Javnega razpisa »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam«, ki je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada. Cilj pilotnega projekta je oblikovati model učinkovite podpore otrokom in mladostnikom z avtizmom, njihovim družinam ter strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju in drugih institucijah, ki bo služil kot osnova za oblikovanje sistemske podpore celostne obravnave otrok in mladostnikov z avtizmom.

Konferenca je namenjena vsem, ki se zasebno ali profesionalno srečujejo z izzivi avtizma – osebam z avtizmom, njihovim družinam, strokovnim delavcem v šolstvu, zdravstvu in sociali, delodajalcem, nevladnim organizacijam, prostovoljcem …

Konferenca bo v sredo, 11. aprila 2018, v veliki dvorani Narodnega doma Maribor, s pričetkom ob 9.00.

Kotizacije ni, udeležba na konferenci je brezplačna.

Vabimo Vas, da na konferenci aktivno sodelujete s prispevkom, s katerim:

• predstavite primere dobre prakse in/ali opozorite na pomanjkljivosti, s katerimi se srečujete na svojem področju in vplivajo na kvaliteto življenja oseb z avtizmom in njihovih družin;
• predlagate konkretne ukrepe, s katerimi bi se izboljšala situacija oseb z avtizmom v Sloveniji.

Predlagane teme prispevkov:

• Prepoznavanje in diagnosticiranje avtizma
• Obravnave oseb z avtizmom
• Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov z avtizmom
• Zaposlovanje oseb z avtizmom
• Podpora družinam z otrokom/mladostnikom/odraslim z avtizmom
• Osebe z avtizmom o sebi

Če se boste odločili za aktivno sodelovanje na konferenci, Vas prosimo, da to na prijavi označite in nam do 15. 02. 2018 pošljete povzetek Vašega prispevka na e-naslov: [email protected]

Povzetek naj obsega naslov in avtorja prispevka ter kratko vsebino prispevka (največ 200 besed). Za predstavitev prispevka boste imeli na razpolago 10 minut.

PRIJAVE SO ZAKLJUČENE

Akcija »Želim si, (da)…« je v okviru projekta potekala meseca januarja 2018. Namenjena je bila skupnemu premagovanju ovir na področju diagnostike, obravnav, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja ter socialno-varstvenih pravic oseb z avtizmom v Sloveniji. V času akcije smo preko spletnega obrazca in elektronske pošte od oseb z avtizmom, njihovih staršev, sošolcev, prijateljev ter strokovnih delavcev prejeli VELIKO želja. Z njimi želijo prispevati k večji sprejetosti oseb z avtizmom in njihovih družin v družbi, predvsem pa opozoriti na področja, ki jim je potrebno v prihodnosti nameniti več pozornosti.

Prejetih želja je bilo dovolj za vsak dan v januarju in še jih je ostalo. Tukaj objavljamo zbrane “Želje dneva”. Te in še druge prispele želje bomo v Strokovnem centru za avtizem uporabili v naslednjih akcijah v letu 2018, s katerimi bomo opozarjali širšo družbo na potrebe oseb z avtizmom. Vaše želje nam bodo tudi vodilo pri nadaljnjem delu.

Želim si, da se v letu 2018 vsakemu uresniči vsaj ena tiha želja.
Strokovni delavec/-ka, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želim si, da bi imel moj otrok dobre pogoje za samostojno življenje po 18. letu.
Starš oziroma skrbnik osebe z avtizmom.

Želim si, da bi bila deležna boljše obravnave in, da bi kot osebe z avtizmom imeli več pravic, kot jih imamo zdaj.
Oseba z avtizmom

Želim si več ljudi s posluhom za osebe z avtizmom.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/ ami z avtizmom in ga zanima področje avtizma

Želim si, da bi imela »podnapise« ali čarobna očala, ki bi mi pomagali pri »videnju« v tem  čarobnem svetu.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želim si, da bi bili uči načrti razbremenjeni balasta in bi se vse otroke učilo stvari, ki so pomembne za življenje. Da družba ne bi bila tako storilnostno naravnana in bi bil tempo tak, da bi mu lahko sledili tudi drugačni otroci.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želim si, da bi imeli več logopedov s specifičnimi znanji o avtizmu.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom

Želimo si, da bi vsi strokovni delavci v šoli imeli možnost spoznati potrebe učencev z avtizmom, še preden jih pričnejo učiti oz. se na kakršenkoli način srečevati z njimi tudi pri drugih dejavnostih.
Strokovni delavci osnovne šole

Želimo si, da bi imeli učenci pomoč s stalnim (in ne začasnim) spremljevalcem, saj ti učenci težko sprejemajo spremembe. Tako bi imeli nekoga, ki je v šoli stalno ob njem in mu nudi oporo, ko zaide v »težave«. To delovno mesto naj bo zakonsko urejeno, ne pa da se mora šola znajti kakor se ve in zna oz. kakor ima kdo v okolju posluh za to.
Strokovni delavci osnovne šole

Želim si, da bi bilo bolje poskrbljeno za zaposljivost odraslih z avtizmom (svetovanje, pomoč pri iskanju zaposlitve). Hčerka je uspešno zaključila srednjo šolo, zaposlitve ne dobi.
Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi lahko vsi odrasli z avtizmom živeli polno življenje.
Prijatelj oz. znanec osebe z avtizmom.

Želim si boljšo osveščenost glede avtizma v Sloveniji, več strokovnih izobraževanj za starše in strokovne delavce ter pravične obravnave in pravico do terapij, ki niso samoplačniške.
Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bo moj otrok z avtizmom v življenju pri težavah vedno našel ljudi, ki ga bodo znali razumeti in mu bodo pripravljeni pomagati v stiski.
Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi imeli otroci z avtizmom več pravic. Da bi imeli enakovredne pogoje v vrtcih in šolah.
Prijatelj oz. znanec osebe z avtizmom in strokovni delavec, ki ga zanima področje avtizma

Želim si, da bi celotna družba cenila in spoštovala ljudi z avtizmom in ne kljub avtizmu, temveč ravno zaradi njega.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom in ga zanima področje avtizma

Želim si, da bi drugi vedeli, kaj je Aspergerjev sindrom in me ne bi imeli za nevzgojenega in razvajenega.
Oseba z avtizmom

Želim si, da bi se v naši državi zavedli, da otroci z avtizmom odrastejo v odrasle z avtizmom.
Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi se seznanila z različnimi oblikami in stopnjami avtistične motnje, da bi znala prepoznati zgodnje znake avtizma pri otroku.
Strokovna delavka, ki dela z osebo/-ami z avtizmom in jo zanima področje avtizma

Želim si postati rudar.
Oseba z avtizmom

Želim si, da bi ljudje zaznali pomembnost in vrednost vsakega človeka.
Strokovni delavec, ki ga zanima področje avtizma.

Želim si, da bi bilo za mojega otroka dobro poskrbljeno, ko mene več ne bo.
Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi otroka s SAM razumela in mu znala pomagati v vključevanju v skupino.
Spremljevalka oseb/-e z avtizmom.

Želim si, da bi me ljudje bolje razumeli, predvsem pa si dali priložnost, da me spoznajo in me ne bi sodili po tem, da imam avtizem, ampak po tem, kar jaz sem.
Oseba z avtizmom

Želim si, da bi bili vsi učitelji, ki delajo z otroci z avtizmom, sposobni empatije in razumevanja teh otrok, saj lahko le na ta način pomagajo otrokom, da razvijejo svoje potenciale.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/-ami z avtizmom.

Želim si, da ljudje v Sloveniji ne bi v meni videli samo avtizma (AS) in bi mi večkrat dali priložnost pokazati, kdo sem.
Oseba z avtizmom

Želim si, da nas ljudje na cesti ne bi gledali, kot da imamo razvajenega otroka, ko nastopi krizna situacija.
Starš oz. skrbnik otroka z avtizmom.

Želim si, da bi v šoli znali pomiriti otroka, ko je v afektu, z mirnimi besedami, s stiskom.
Starš oz. skrbnik osebe z avtizmom

Želim si, da bi strokovni delavci pomagali staršem pri sprejemanju otrokovih posebnosti. Da diagnoza ne bi bila le stigma, temveč bi doprinesla k podpori otroku in njegovi družini.
Strokovni delavec, ki dela z osebo/ -ami z avtizmom.

Želim si, da bi imeli krovni zakon o avtizmu ali ustrezne posamezne zakone, ki bi zajeli celostno populacijo (kot npr. v Veliki Britaniji) in ne le otroke do šestega leta starosti (kot npr. v Romuniji).
Oseba z avtizmom

Želim si, da nas ne bi gledali kot čudne, ker ne znamo (ne zmoremo) pogledati v oči, ko se pogovarjamo.
Oseba z avtizmom

Želimo si, da bi v času izvajanja projekta oblikovali dober model podpore pri obravnavi oseb z avtizmom in da bi država nato nemudoma ustvarila pogoje, s katerimi bo zagotovila, da bo imela vsaka oseba z avtizmom možnost za takšno obravnavo in podporo, kot jo potrebuje in ko jo potrebuje.
Strokovne delavke  Strokovnega centra za avtizem

Izobraževanje bo v petek, 24. 11. 2017, s pričetkom ob 9.00 uri, na Centru za sluh in govor Maribor, Vinarska ul. 6, .

Izobraževanje je brezplačno, prosimo pa Vas, da spodaj izpolnite in pošljete prijavnico do 15. 11. 2017.

PROGRAM IZOBRAŽEVANJA:

8.45-9.00          PRIJAVA

9.00-9.15          Uvodni pozdrav in predstavitev pilotnega projekta

Alenka Werdonig, dipl. psih.

9.15-10.15        Zgodnje prepoznavanje avtističnih motenj in pridružene težave

Nataša Potočnik Dajčman, dr. med., spec. pedopsihiater, psihoterapevt

10.15-11.00      Obravnave oseb z avtizmom

mag. Eva Žiberna, univ. dipl. psih.

11.00-11.30      ODMOR

11.30-12.15      Vzgoja in izobraževanje otrok z avtističnimi motnjami

Alenka Werdonig, dipl. psih.

12.15-13.15      Komunikacija z osebami z avtizmom

Nives Skamlič, prof. def., logopedinja

13.15-14.15      Potrebe družin z otrokom z avtizmom

Predstavnik Zveze NVO za avtizem

14.15-14.45      Potrebe odraslih oseb z avtizmom

Predstavnik Zveze NVO za avtizem

14.45-15.15      RAZPRAVA

PRIJAVA