Naloga države je, da nam zagotavlja takšne razmere, ki nam bodo omogočale ustvarjalno sodelovanje in uresničevanje naših razvojnih možnosti. Omogoča nam, da lahko s svojo delavnostjo dosežemo raven kakovosti življenja, ki je primerljiva z drugimi v okolju in ustreza merilom človeškega dostojanstva. Tisti med nami, ki si zaradi različnih razlogov socialne varnosti ne morejo zagotoviti sami, pa so upravičeni do določenih pravic iz socialnega varstva.

Družine z otrokom, mladostnikom ali odraslim z avtizmom so nedvomno v položaju, ko potrebujejo več družbene podpore, tako v smislu večjih finančnih sredstev kot možnosti koriščenja raznih podpornih sistemov za razbremenitev fizičnih in psihosocialnih obremenitev. Pomembna je tudi naravnanost države, in sicer da razvija družbo, v kateri smo enakovredni in se ob sprejemanju vseh razlik med ljudmi lahko vanjo vključi vsak posameznik.

Na področju socialnih pravic se uporablja nekoliko drugačno izrazoslovje kot na področju vzgoje in izobraževanja. Otrok s posebnimi potrebami je v socialni zakonodaji otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Ko dopolni starost 18 let, se ga opredeljuje z izrazom invalid.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ureja pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in pravice do družinskih prejemkov. Po tem zakonu je otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo:

• otrok z motnjami v duševnem razvoju,
• slep in slaboviden otrok,
• gluh in naglušen otrok,
• otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov,
• gibalno oviran otrok,
• dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo.

Iz 2. člena, točke 3 Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo izhaja, da so v tej skupini otroci z avtizmom s pridruženo zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. Iz priloge navedenega pravilnika Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj je razvidno, da so tudi otroci z avtizmom z vsaj lažjo duševno manj razvitostjo razen otroci z jasno klinično sliko Aspergerjevega sindroma otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, so tudi otroci z več motnjami. Slednji imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni, da bi bil upravičen posebne nege in varstva, njihova kombinacija pa utemeljuje upravičenost do posamezne pravice.

Ali otrok potrebuje posebno nego in varstvo, odloči Center za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Dodatek za nego otroka

Poleg otroškega dodatka, ki je dopolnilni prejemek za preživljanje in vzgojo in izobraževanje otroka, lahko starši otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, uveljavljajo tudi pravico do dodatka za nego otroka. Ta je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi otroka. Trenutno znaša dodatek za nego otroka 100 evrov mesečno, za nekatere otroke, med njimi za otroke s funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, pa znaša 200 evrov mesečno.

Če starši želijo uveljaviti pravico do dodatka za nego otroka, morajo izpolniti vlogo in jo vložiti pri krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Vlogi morajo priložiti fotokopije zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od enega leta. Če je za otroka že bilo izdano strokovno mnenje v postopku usmerjanja, je potrebno priložiti tudi kopijo tega mnenja. Center za socialno delo predloži fotokopije (predložene) dokumentacije zdravniški komisiji, ki izda mnenje. Na podlagi tega mnenja Center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za nego otroka. Zdravniška komisija izda mnenje za največ tri leta, kadar pa gre za težka in nepopravljiva stanja, motnje v duševnem razvoju ali gibalne oviranosti, pa izjemoma za dalj časa.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek

Na podlagi mnenja zdravniške komisije se odloči tudi o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek. To je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka. Trenutno je višina delnega plačila za izgubljeni dohodek 734, 15 evra bruto mesečno oz. če starš dela s krajšim delovnim časom, sorazmerni del.

Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko starš uveljavlja z vlogo, ki ji priloži fotokopije zdravstvene dokumentacije, ki ni starejša od šest mesecev, fotokopije strokovnega mnenja iz postopka usmerjanja in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa. Vlogo odda na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Le-ta predloženo dokumentacijo posreduje zdravniški komisiji. Slednja poda mnenje o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek in mnenje o obdobju, v katerem otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Na podlagi tega mnenja Center za socialno delo odloči o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Center za socialno delo je dolžan spremljati, ali je otroku zagotovljena ustrezna nega in varstvo. V primeru da ugotovi, da temu ni tako, ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Za mladostnike in odrasle z avtizmom je pomemben tudi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Invalid je oseba, pri kateri so ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti da se zaposli, ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje.

Status invalida po tem zakonu lahko pridobi tudi oseba, ki je zaposlena. Za pridobitev statusa invalida po tem zakonu morajo biti pri osebi ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni, težave pri dejavnostih, ki vplivajo na njeno zaposljivost, in ovire pri vključevanju v delovno okolje na način, kot ga opredeljuje mednarodna klasifikacija funkcioniranja, invalidnosti in zdravja.

Storitve zaposlitvene rehabilitacije so predvsem priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad, poklicnih interesov, razvijanje socialnih spretnosti in veščin, pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev, pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve, izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja, usposabljanje na konkretnem delovnem mestu, spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju, izobraževanju, na delovnem mestu po zaposlitvi idr.

Ocena zaposlitvenih možnosti

Po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji Zavod za zaposlovanje izdela oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti. Iz ocene je razvidno, ali je zaposljiv v običajnem delovnem okolju, v podporni ali v zaščitni zaposlitvi; za katera dela je usposobljen; kakšne podporne storitve ali prilagoditve potrebuje na delovnem mestu. Če kljub rehabilitaciji, prilagoditvam delovnega mesta in okolja invalid ne more dosegati delovnih rezultatov v višini vsaj ene tretjine zaposlenega na običajnem delovnem mestu, se oceni, da zaradi invalidnosti ni zaposljiv.

Če se ugotovi, da se invalid lahko zaposli le v zaščitni ali podporni zaposlitvi, zavod izda o tem odločbo. Prav tako izda odločbo, če se ugotovi, da invalid ni zaposljiv.

Program socialne vključenosti

Če se ugotovi, da invalid ni zaposljiv, se lahko vključi v program socialne vključenosti. Programe socialne vključenosti izvajajo izvajalci, ki so izbrani na javnem razpisu in se sofinancirajo iz proračuna RS.

Zaščitna zaposlitev

Zaščitna zaposlitev je zaposlitev na delovnem mestu in v delovnem okolju, ki je prilagojeno delovnim sposobnostim in potrebam invalida. Zaščitena delovna mesta zagotavljajo predvsem zaposlitveni centri, lahko pa tudi invalidska podjetja.

Podporna zaposlitev

Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na običajnem delovnem mestu v običajnem delovnem okolju. Invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju pa se zagotovi strokovna in tehnična podpora v obliki informiranja, svetovanja, usposabljanja, osebno asistenco ipd.

Vzpodbude delodajalcem

Za enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitve, zakon ureja tudi nekatere vzpodbude. Te so npr. subvencije plač invalidom, plačilo stroškov za prilagoditev delovnih mest in sredstev, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene invalide ipd.

Programi Centrov za socialno delo

Programi Centrov za socialno delo nudijo različne oblike strokovne pomoči pri odpravljanju socialnih stisk in težav npr. socialno preventivo, prvo socialno pomoč, osebno pomoč, pomoč družini za dom in na domu ipd.

Viri

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Uradni list RS, štev. 26/2014

Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Uradni list RS, štev. 89/2014

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uradni list RS, štev. 16/2007