V literaturi lahko najdemo več izrazov za avtizem (avtistična motnja, spektroavtistična motnja, motnja avtističnega spektra, klasični avtizem, atipični avtizem, Kannerjev avtizem, pervazivna razvojna motnja, visoko-funkcionalni avtizem, Aspergerjev sindrom itd.). Omenjeni izrazi se uporabljajo pretežno v zdravstveni terminologiji. Izhajajo iz različnih kliničnih diagnostičnih pristopov in kriterijev, le-ti pa se neprestano posodabljajo. Ker gre za spekter (skupni znaki/značilnosti, ki se odražajo na različne načine), se v slovenskem prevodu najpogosteje uporabljata izraza spektroavtistična motnja ali motnja avtističnega spektra.
Na področju šolstva in sociale lahko zasledimo še druge izraze. V slovenski zakonodaji na področju vzgoje in izobraževanja se je v zadnjih letih (odkar je avtizem posebna kategorija pri opredelitvi otrok s posebnimi potrebami) uveljavil izraz otrok z avtistično motnjo. Na področju dela, družine in sociale se uporablja izraz osebe z avtizmom. Zaradi vrzeli v medsebojnem sodelovanju med sektorji in neenotnosti na področju izrazoslovja, pa na področju avtizma ostaja zmeda, kar s seboj prinaša nekatere izzive in nejasnosti predvsem pri uveljavljanju socialno-varstvenih pravic.
V nekaterih strokovnih in drugih krogih ter nevladnih organizacijah razpravljajo o korektnosti izraza »motnja« in uvajajo izraz »stanje avtističnega spektra« (autism spectrum condition), saj menijo da lahko s tem izrazom zajamejo tako izzive in težave, s katerimi se osebe z avtizmom soočajo, kot tudi njihova močna področja in talente.
Osebe z avtizmom imajo na poimenovanje spet svoj, nekoliko drugačen pogled. V državah, kjer je področje avtizma bolj razvito in zelo aktualno (npr. v ZDA in VB), so se oblikovale skupine, ki govorijo o t. i. kulturi avtizma, posamezniki pa so se z avtizmom že tako osebnostno identificirali, da izraze kot so npr. ljudje z avtizmom, odrasli z avtizmom, itd. zavračajo in jih smatrajo celo za žaljive.
*Delovanje Strokovnega centra za avtizem je namenjeno slovenski širši strokovni in laični javnosti ter posameznikom z avtizmom in njihovim družinam. Zato smo se odločili, da bomo pri vseh publikacijah in drugih sredstvih komuniciranja z javnostjo uporabljali izraz osebe z avtizmom. Ko se bo vsebina nanašala le na določeno starostno skupino, bomo govorili o otrocih oz. mladostnikih oz. odraslih z avtizmom. Izraz se nam zdi za slovenske razmere razumljiv in uporaben ter hkrati korekten in etično sprejemljiv.